Dve glavni metodi širjenja tkanin sta ročno širjenje in avtomatsko širjenje.
Ročno razprostiranje vključuje polaganje zvitkov blaga na rezalno mizo, merjenje in označevanje blaga glede na vzorec ter ročno razprostiranje blaga v plasteh, da se pripravi za rezanje. Ta metoda se običajno uporablja za manjše količine tkanin ali za tkanine, ki jih je težko obdelati s stroji.
Po drugi strani pa samodejno razprostiranje vključuje uporabo računalniško vodenega stroja za hitro in natančno razprostiranje velikih količin blaga. Ta metoda se običajno uporablja v industrijskih okoljih, kjer je treba hitro in učinkovito obdelati velike količine blaga.
Obe metodi imata svoje prednosti in slabosti. Ročno širjenje ponuja velik nadzor nad tkanino in je dobra možnost za manjše operacije. Po drugi strani pa je avtomatsko trošenje hitrejše in učinkovitejše, zaradi česar je boljša izbira za obsežne operacije.
Ne glede na uporabljeno metodo je pomembno, da zagotovite, da je tkanina enakomerno razporejena, da se izognete morebitnim popačenjem ali neskladjem med rezanjem. Dobro širjenje tkanine je bistvenega pomena za doseganje visokokakovostnega končnega izdelka.
